Beljakovine
Beljakovine predstavljajo skupino makrohranil, ki nam na gram nudijo 4 kcal. Za razliko od ogljikovih hidratov, katerih primarna funkcija je zagotavljanje energije, beljakovine delujejo kot gradniki. V človeškem telesu so sestavni del tkiv, kot so mišice, organi in druge pomembne komponente, kot na primer encimi. Beljakovine imajo tudi pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Beljakovine v telesu
Naše telo samo proizvaja beljakovine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje. Vendar pa moramo z uživanjem hrane vnesti gradnike, imenovane aminokisline, s katerimi lahko sestavimo beljakovine. Vsaka beljakovina je sestavljena iz različnih kombinacij aminokislin. Ko zaužijemo hrano bogato z beljakovinami, se med prebavo razgradi na te manjše komponente, ki so nato na voljo za sestavljanje beljakovin, ki jih telo potrebuje.
Aminokisline
Nekatere aminokisline so esencialne, kar pomeni, da jih moramo nujno vnesti s hrano. Če ne zaužijemo dovolj esencialnih aminokislin, se lahko pojavi pomanjkanje, kar se lahko kaže na različne načine. Pri otrocih se lahko pokaže kot zaostajanje v rasti, pri odraslih pa se lahko zmanjša zmogljivost, saj telo začne razgrajevati lastne beljakovine, predvsem mišično tkivo. Posledično se lahko pojavijo tudi nepravilnosti pri delovanju imunskega sistema.
Beljakovine v živilih
Najbogatejši viri beljakovin v prehrani so živila živalskega izvora, kot so meso, ribe, morski sadeži, mleko in mlečni izdelki. Ta živila vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnih razmerjih in so zato kakovosten vir beljakovin. Pri izbiri pa moramo biti pozorni, da ne zaužijemo preveč nasičenih maščob. Priporočljivi viri so pusto meso, jajca, mleko in mlečni izdelki. Živila rastlinskega izvora, kot so stročnice, žitarice in oreščki, pa so manj kakovosten vir beljakovin, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Zato je pri ljudeh, ki ne uživajo živil živalskega izvora, zelo pomembno kombiniranje različnih rastlinskih živil, da telesu zagotovimo vse potrebne aminokisline.
Potrebe po beljakovinah
Pri uravnoteženi prehrani naj bi beljakovine predstavljale med 10 in 15 % dnevnega energijskega vnosa. Odrasel človek potrebuje dnevni vnos od 0,8 do 1 g beljakovin na kilogram telesne mase. Pri otrocih, nosečnicah, doječih materah, športnikih in starejših je priporočljiv nekoliko povišan vnos.
Modne diete
Obstajajo diete, ki pripisujejo veliko višji vnos beljakovin, to so tako imenovane visoko beljakovinske diete. Raziskovalci so opazili, da se pri takih dietah lahko pojavijo škodljivi učinki na organizem, predvsem na ledvicah in kostni masi. Opazili so tudi, da presežek beljakovin ne prispeva k povečanju mišične mase, temveč se porabi kot vir energije, praostali metabolni produkti presnove beljakovin se izločijo z urinom. Po drugi strani so opazili pozitivne učinke povečanega vnosa beljakovin pri nekaterih bolezenskih stanjih.
Končna priporočila
V praksi je priporočljivo upoštevati osnovna priporočila glede vnosa beljakovin in se izogniti pretiranemu uživanju le-teh.se.
