Četrti članek dolge serije Športna prehrana
- Preberi prvega in ugotovi zakaj je telesna aktivnost zdravju ugodna!
- Preberi drugega in spoznaj energetske zaloge telesa
- Preberi tretjega v katerem se izpostavi pomen kisika med telesno aktivnostjo
Določiti, kaj je utrujenost, ni tako samoumevno. Pomen besede utrujenost se da interpretirati v različnih kontekstih. Vsakodnevno občutimo utrujenost, kot posledica vseh dejavnosti, ki smo jih v teku dneva opravili. Včasih se utrujenost izraža, četudi nismo bili posebno aktivni. Zaradi tega sklepamo, da so vzroki za utrujenost različni in se ta pojavi kot posledica tako fizičnega kakor psihičnega napora.
Utrujenost v športu
Klasičen primer utrujenosti najdemo v športu, kjer se izraža v nezmožnosti nadaljevanja aktivnosti ali premagovanje napora. Vsem je znano, da vadba ne more potekati neskončno dolgo, saj prej kot slej nastopi utrujenost.
Pri raziskovanju pojma utrujenosti pri športnikih so rezultati pokazali, da utrujenost je moč pojasniti na podlagi trajanja športne aktivnosti. Ta lahko nastopi po kratkotrajnem naporu (npr. nekaj minut) in po dolgotrajnem naporu (npr. nekaj ur).
Kratkotrajni napori
Prva je pogojena s spremembami v celični homeostazi (to je ravnovesje), ker gre za kratkotrajen napor visoke intenzivnosti, celica proizvede energijo preko anaerobne metabolne poti, pri tem nastanejo metabolni produkti (med katerimi tudi mlečna kislina), ki vplivajo na mišično zmogljivost.
Dolgotrajni napori
Druga je povezana z razpoložljivostjo energetskih zalog – gre torej za dolgotrajno vadbo nizke intenzivnosti, celice proizvedejo energijo preko aerobnih metabolnih poti in zmožni smo opravljati aktivnost, dokler imamo na razpolago energetske zaloge (glikogen in maščobe).
Kako zakasniti občutek utrujenosti?
Edini način, da se občutek utrujenosti pojavi čimbolj pozno, je ta, da postopoma privadimo telo na intenzivnost vadbe in ta, da zagotovimo dovolj energetskih virov. Med aktivnostjo so najpomembnejši viri energije prosta glukoza iz krvi, mišični glikogen, rezerve maščobe in telesne beljakovine. Na začetku vadbe in v odvisnosti od intenzivnosti predstavlja začetni vir energije mišični glikogen, ki se tudi najhitreje porabi. Komaj so zaloge glikogena izčrpane, postanejo beljakovine najbolj pomemben vir energije za mišično delo. Sočasno, ob nadaljevanju aktivnosti, se metabolizem mišičja obrne na porabo maščob iz rezerv. Tovrstni metabolni poti sta zahtevnejši za celice in hitreje pripeljeta do občutka utrujenosti, predvsem, ko se intenzivnost stopnjuje in preidemo v anaerobni metabolizem.
Najhitrejša rešitev?
Najučinkovitejši in najlažje dostopen vir energije za mišično delo so torej telesne rezerve glikogena. Pomembno je, da športniki skrbno načrtujejo svojo prehrano in tako povečajo razpoložljivost ogljikovih hidratov pred, med in po telesni aktivnosti. Če aktivnost traja dlje časa, je priporočljivo, da športniki med aktivnostjo zaužijejo lahko prebavljive ogljikove hidrate in zagotovijo telesu dodatne vire energije. Koliko trajajo zaloge glikogena in kako ugotovimo, kdaj se te izčrpajo, in predvsem na kakšen način lahko zakasnimo pojav utrujenosti med aktivnostjo?
Nadaljuje
