Dnevi se daljšajo, narava se prebuja, vse stremi k življenju, a … tebe muči utrujenost. Če tudi ti imaš take občutke, bodi brez skrbi. Temu pravimo spomladanka utrujenost. Gre za ta občutek zaspanosti in pomanjkanja energije, ki marsikaterega spremlja v tem obdobju prehoda iz zime v spomlad.

Zakaj se pojavi spomladanska utrujenost?

Razlogi za spomladansko utrujenost se skrivajo v procesih prilagajanja na spremembe zunanjega okolja. Bolj specifično na endokrino prilagajanje, to se pravi hormonov. Imamo dva glavna igralca: serotonin in melatonin. Melatonin je hormon spanja, serotonin pa hormon veselja. Sončna svetloba je eden od dejavnikov, ki povzroča izločanje serotonina v našem telesu. Pogoj za sproščanje melatonina je tema, oziroma odsotnost sončne svetlobe. V teh mesecih se dnevi daljšajo, kar pomeni, da je sproščanje serotonina povišano, nimamo pa nobenih sprememb pri sproščanju melatonina. To nekako poruši ravnovesje med hormoni in zahteva ponovno vzpostavitev ravnovesja, kar seveda potrebuje svoj čas.

Vpliv okolja se pozna tudi v temperaturah

Drugi razlog se skriva v prilagajanju telesa iz hladnejših na toplejše temperature. Prilagoditev poteka na račun vazodilatacije perifernih žil, kar povzroča nižji krvni pritisk in posledični občutki. Prilagajanje na spremembe okolja sicer ni tako dolgo in v nekaj tednih se telo popolnoma privadi in spomladanska utrujenost se kmalu konča.

Kaj pa, če ti simptomi trajajo dlje?

V tem primeru poiščemo krivca v naših vsakodnevnih običajih.

Prvo vprašanje

Prvo vprašanje, ki si ga boste postavili zajema hidracijo – pijem dovolj vode v teku dneva? Odgovor najdete pri opazovanju urina. Barva urina ustrezno hidriranega telesa je prozorno rumena, če je urin temno obarvan pomeni, da bi lahko spili nekaj več vode v teku dneva. Voda predstavlja 60-70 % našega telesa, je v celicah in jih obdaja ter omogoča potek vseh življenjskih funkcij. Brez vode ne preživimo.

Drugo vprašanje

Drugo vprašanje – kako se prehranjujem? Hitra hrana, neuravnoteženi obroki, pomanjkanje zelenjave in sadja v naših obrokih, rafinirani izdelki, skratka take prehranske izbire, ki niso povsem hranilne in iz katerih imamo le energetski doprinos, seveda prinašajo določene posledice.

Energija

Naše telo potrebuje energijo in celo vrsto hranil, da vse deluje, kot je treba. Energija: prenizek vnos ni dober, previsok tudi ne. Srednja meja je najboljša rešitev. V primeru pomanjkanja energetskega vnosa se v našem telesu sprožijo mehanizmi preživetja in uporabimo, kar imamo na razpolago (maščobo, mišice) kot vir energije. Presežek energije spet predstavlja za naše telo dodatno breme, saj vso odvečno energijo ne porabi, temveč shrani v obliki maščobe, da bomo pripravljeni za »hude čase«. Proces zahteva endokrino (hormonsko) in metabolno prilagoditev. Energetski vnos vpliva tako na naše dobro počutje.

Makrohranila

Hranila, ki nam nudijo energijo, imenujemo makrohranila in sem spadajo ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in alkohol. Razmerje v vnosih teh hranil ima tudi vpliv na naše počutje. Nekatere modne diete zagovarjajo visokoproteinski vnos, ali visokomaščobni, kar ni v skladu s priporočili zdravega prehranjevanja, in vplivi takih diet niso povsem pozitivni na naše zdravje. Ustrezno razmerje makrohranil podpre delovanje naših celic in se to pozna kot splošno dobro počutje.

Mikrohranila

O makro tako, nič manj vredna pa mikrohranila – vitamini in minerali. Pestra izbira prehrane v večini primerov zagotovi kritje potreb vseh mikrohranil, predvsem, ko imamo na dnevnem redu zelenjavo, sadje, polnozrnate izdelke, stročnice in enostavne mesne, ribje in mlečne izdelke – v glavnem: surovine. V primeru, da je naša prehrana monotona, težko zagotovimo doprinos vseh mikrohranil, kar se na dolgi rok pozna na počutju.

Zaključek

Uravnotežena in pestra prehrana na tak način zagotavlja odlično gorivo za naše celice in nam bo v podporo v obdobjih prehajanja letnih časov. Nenazadnje pa ne pozabimo na redno telesno aktivnost, če se redno migamo in spotimo, nam bo vse spet veliko lažje.