Roka gor, če se ti je kdaj zgodilo, da se ti je trebuh napihnil in pojavil se je neprijeten občutek v črevesju. Napihnjenost v trebuhu je zelo pogost simptom, ki se kar pojavi in zna tudi trajati več časa. Vzroki za tem so lahko res številčni. Opredelili bomo najbolj tipične in tudi tiste, ki so bolj redki, ampak pred tem je smiselno spoznati značilnosti prebavnega trakta.

Spoznajmo prebavni trakt

Prebavni trakt se prične v ustih in nadaljuje vse do zadnjika. Predstavljajte si prebavni trakt kot eno dolgo, dolgo cev, preko katere potuje to, kar zaužijemo. Najbolj izrazita sposobnost prebavnega trakta je ta, da jedačo razkosa v najmanjše komponente, ki jedačo sestavljajo. Te majhne snovi predstavljajo za nas hranila, katera preko prebavnega trakta prehajajo v obtok in vse do organov.

Prebavni trakt je edini del telesa sestavljen iz notranjih organov, ki so direktno izpostavljeni z zunanjim okoljem. Namreč jedača, ki jo mi zaužijemo, prihaja iz okolja in prehaja vse skozi naše telo, od ust do zadnjika. Zaradi tega je zelo pomembno, da je prebavni trakt organiziran na način, da nas brani vseh nevarnosti, ki lahko z jedačo pridejo v naše telo. Nevarnosti predstavljajo predvsem patogeni mikroorganizmi, zaradi katerih pride do okužb in bolezni.

Razlog 1, ki povzroča napihnjenost

V primeru, da mehanizmi obrambe niso popolnoma učinkoviti in z jedačo vnesemo v telo nezaželjenega gostitelja, pride zlahka do okužbe. Nanašamo se na intoksikacijo oziroma zastrupitev s prehrano. Do tega pride, ko živilo ni higiensko neoporečno in se okuži z bakterijami ali virusi. Simptomi okužbe so za vsako vrsto organizma različni, med temi vključujemo tudi napihnjenost in nelagodje v trebuhu. Lažje in najbolj pogoste oblike intoksikacije trajajo ponavadi nekaj dni, prvi simptomi se lahko pokažejo šele nekaj ur po zaužitju okuženega živila. Kritična živila, ki so v večji meji dovzetna kontaminaciji, so živila, ki niso shranjena v primernih pogojih (npr. sveži izdelki, ki niso hranjeni v hladilniku); živila, ki so doživela kontaminacijo (npr. že pripravljen obrok, ki pride v stik z umazanimi rokami ali pripomočki); živila, s preseženim rokom zaužitja. Navedla sem le najbolj tipične primere, higiena živil je res obširna tematika in je vredna poglobitve. Intoksikacija je le eden od razlogov, zaradi katerega se pojavi nelagodje v trebuhu.

Razlog 2, ki povzroča napihnjenost

Obstajajo oločene bolezni in prebavne motnje, ki so tudi krive za napihnjenost, a je ta pri teh boleznih le eden od neprijetnih simptomov, ki se pojavijo. Začnimo s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, med katere uvrščamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Tipično se pojavljajo med 20. in 30. letom starosti, a se v večini primerov simptomi pojavljajo že prej v lažji obliki. V Italiji je odstotek oseb, ki tožijo kronične vnetne črevesne bolezni 10-15%, kar pomeni, da vsaj 1 do 2 osebi na 10 trpi za te bolezni. Za pojav teh bolezni je odločilna genetska predispozicija, vzrok pa pripisujejo nenormalnim imunskim odzivom obrambnega sistema, zaradi česar pride do prekomernega vnetja v sluznici črevesja. Številne študije opažajo vpliv, ki ga ima življenjski slog na pojav teh bolezni. Neuravnoteženo prehranjevanje je eden od dejavnikov, ki pospeši in ojači pojav teh bolezni. Značilni simptomi so bolečine v trebuhu in napihnjenost, neoblikovano blato, hujšanje, v obdobju odraščanja pa zaostanek v rasti ali zaostanek v pubertetnem razvoju.

Manj hude, a vsekakor neprijetne so tudi prehranske intolerance. Najbolj razširjeni sta intoleranci na laktozo in na gluten. Kaj pa so sploh intolerance? V tankem črevesju poteka razkosanje živil na manjše komponente, za kar so odgovorni prebavni encimi. Prebavni encimi razgradijo večje molekule na manjše. Intoleranca se pojavi, ko določenega encima enostavno nimamo.

V primeru intolerance na laktozo nimamo prebavnega encima laktaze, ki je odgovoren, da molekulo laktoze (to je mlečnega sladkorja) razbije na posamezne komponente, in sicer na glukozo (sladkor). Neprebavljena laktoza tako nemoteno potuje vse do kolona, kjer bo prišlo do bakterijske fermentacije. Rezultat tega so nastanek plinov (napihnjenost), spremenjeno ravnovesje tekočin (driska) in bolečine. Komaj omenjene črevesne motnje in bolezni je možno preiskovati. Če se v teh opisih prepoznaš, obišči osebnega zdravnika in mu vse povej.

Razlog 3, ki povzroča napihnjenost

Gastrointestinalni trakt sestavljajo različni organi, vse do kolona poteka razgradnja in prebava hranil, v kolon dospejo vse neprebavljene snovi. Živila, ki zaužijemo skoraj v celoti razgradimo v najmanjše komponente in izkoristimo. Obstaja pa skupina snovi, ki jih nismo sposobni razgraditi in izkoristiti, in sicer prehranske vlaknine. Slednje uvrščamo v skupino ogljikovih hidratov, saj imajo skupno najmanjšo enoto, ki jih gradi – glukozo. Gre pa za zelo kompleksne molekule, za prebavo katerih nimamo encimov. Zaradi tega prehranske vlaknine nemoteno prepotujejo celoten gastrointestinalni trakt in jih nato izločimo.

V kolonu živi cela populacija bakterij. Bogata črevesna mikroflora na račun »zdravih« bakterij je za naš organizem sinonim za zdravje. A zdrave bakterije bodo prisotne le, če je naša prehrana bogata s prehranskimi vlakninami, ki jih bakterije izkoristijo kot vir hranil.

Skratka, v črevesju je vse živo. In glede na to, kar zaužijemo, bakterije rastejo in se razvijejo na različne načine. To je razvidno pri osebah, ki nimajo pestrih prehranskih izbir, predvsem na račun zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih žit. Komaj zaužijejo fižol, se jim trebuh takoj napihne in pojavijo se neprijetni občutki. Zakaj? Ker mikroflora teh oseb ni bogata na račun »zdravih« bakterij, temveč prevladajo »slabe« bakterije, ki preživijo tudi v pogojih, ko do črevesja ne pridejo prehranske vlaknine.

Neravnovesje na račun »slabih« bakterij imenujemo disbioza in njen najbolj pogost simptom je napihnjenost, poleg ostalih. Kako jo zdravimo? Nudite zdravim bakterijam pogoje, da rastejo in se razvijajo, in sicer tako, da vključite v svojo prehrano živila bogata s prehranskimi vlakninami.